SPOMINI OB PRAZNOVANJU 30-LETNICE DRUŠTVA:
OB TRIDESETLETNICI DRUŠTVA RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV TRBOVLJE dr. Franc KOLETNIK

Tridesetletno delovanje sicer ni dolga doba v razvoju neke stroke, še posebej, če imamo v mislih splošni razvoj računovodstva in financiranja. Gotovo pa je pomembna doba za vse tiste kolegice in kolege, ki so si v tem času prizadevali za obstoj in razvoj stanovske organizacije. Zato je tak jubilej gotovo pomemben in ga kaže z vso častjo proslaviti in obuditi spomine na vse, kar je bilo do sedaj storjenega.

Računovodska in finančna stroka sodita že od nekdaj med tiste dejavnosti, ki so hrbtenica poslovnega in družbenega življenja. Računovodstvo je bilo (in bo gotovo še dolgo) osrednja informacijska dejavnost slehernega podjetja, organizacije združenega dela ter ožje in širše družbene skupnosti. Vedno je služilo tistim, ki so usmerjali in uravnavali poslovno in družbeno življenje. Z gotovostjo lahko trdimo, da si ne moremo predstavljati družbenega razvoja brez ustrezne razvitosti računovodske dejavnosti. Ta stroka je enakovredna drugim. Njeni učinki se kažejo v splošni rasti gospodarskega in družbenega življenja. Enako velja seveda za finančno dejavnost, ki prežema družbene iri poslovne procese ter si brez nje ni mogoče zamišljati sodobnega življenja.

Na mnogih mestih ugotavljamo, da smo zabredli v družbeno, zlasti pa še v gospodarsko krizo, ki se kaže tudi v stagnaciji v zadnjem desetletju. To se čuti tudi v računovodski stroki, ki ravno v tem času išče nove rešitve za učinkovito spremljanje in proučevanje družbenih in gospodarskih pojavov. Računovodstvo ima sedaj veliko priložnost, da ponudi notranjim in zunanjim odločitvenim ravnem nove rešitve pri izkazovanju in proučevanju ekonomskih kategorij, ki odsevajo premoženjski, finančni in uspešnostni položaj delovnih in drugih organizacij v razmerah velike inflacije. Pri vsem tem je vredno poudariti, da ne gre za take probleme, ki jih stroka ne bi mogla obvladati. Strokovna tradicija in široka razgledanost naših računovodskih in finančnih strokovnjakov v praksi in v teoriji zagotavlja, da bomo kos tudi takim izzivom.


Gotovo pa si želimo od novih rešitev mnogo več kakovostnih, trdnih in smotrnih modelov. Nikoli nam ni bilo žal naporov, ki smo jih vložili v razvoj te stroke, žal nam je le, da so bili ti napori mnogokrat neučinkoviti in neuspešni, vendar ne po naši krivdi. Mnogo več tega lahko pripišemo tistim, ki usmerjajo in uporabljajo učinke te stroke.

Morda zveni to pesimistično, vendar se nam zdi, da je tako edino prav. Še vedno velja stara modrost, da je skrivnost uspehov v tem, da ne smemo biti z njimi nikoli zadovoljni. Zato naj bodo vsi dosedanji uspehi vašega društva in drugih društev po Sloveniji in Jugoslaviji velika vzpodbuda, da bomo našo stroko razvijali dalje, jo nenehno dokazovali kot podjetniško in družbeno potrebno, dvigovali samozavest vseh naših članov, da delamo za napredek družbe, in da bomo vstopili v novo informacijsko družbo 21.stoletja le z visoko razvito računovodsko in finančno miselnostjo. To pa obenem terja manj predpisovanja in več uveljavljanja ekonomskih zakonitosti pa tudi poslovno miselnost in odgovornost vseh odločitvenih ravni v delovnih in drugih organizacijah ter v družbi nasploh

Naj bodo te misli vsem stanovskim kolegicam in kolegom v Društvu računovodskih in finančnih delavcev TRBOVLJE priznanje za opravljeno delo ter vzpodbuda za nadaljna prizadevanja pri dvigovanju strokovne ravni svojih članov in pri uveljavljanju društvene dejavnosti v Trbovljah.


KAKO JE BILO NA ZAČETKU

Franci ŠTOJS

Kljub temu, da , je od davnega novembra 1963, ko je bilo ustanovljeno Društvo knjigovodij Trbovlje, preteklo kar četrt stoletja, se še vedno živo spominjam obdobja, ko sem v njem aktivno deloval. Zlasti me spomini vežejo na začetno obdobje delovanja društva, ko smo pod "vladavino" tov. Majde POLC, orali ledino (1960-1966). Delavci iz knjigovodstev so se sicer organizirali že v mesecu aprilu 1958, kot sekcija knjigovodij pri Društvu ekonomistov Trbovlje, vendar je sekcija v tem času bolj ali manj životarila. Pravi razvoj se je pričel z odcepitvijo sekcije iz Društva ekonomistov in z že omenjenim formiranjem Društva knjigovodij Trbovlje v novembru 1963. To potrjujejo tudi podatki o gibanju članstva. Sekcija je pričela delovati s 60 člani, da bi v letu 1987 sedanje Društvo računovodskih in finančnih delavcev štelo že 862 članov. Kot sem že omenil so bili začetki bolj skromni. Spominjam se, da smo na sejah upravnega odbora društva sprejemali nove člane - od enega pa do 101 (na 2.redni seji UO, dne 19.3.1964). Mislim, da je bil tak razvoj društva v pogledu števila članov pogojen predvsem v tem, da jim je društvo omogočilo pridobivanje dodatnega znanja in reševanje najrazlienejših problemov s finančnega, zlasti pa knjigovodskega področja. To je društvo nudilo oz. zagotavljalo z organiziranjem t.k. "torkovih" razgovorov, ki so bili sprva vsakih 14 dni, kasneje pa mesečno oziroma po potrebi. Organizirani so bili tudi seminarji za sestavitev zaključnih računov in periodičnih obračunov, razni specialni seminarji za posamezna področja finančnega poslovanja in različna strokovna predavanja.


Društvo je organiziralo tudi zanimive strokovne ekskurzije v najrazličnejše kraje Slovenije. Tako smo si v kraju ekskurzije ogledali najpomembnejše industrijske objekte, se seznanili z njihovo problematiko poslovanja, imeli razgovore s predstavniki tamkajšnjih društev knjigovodij, ogledali smo si krajevne značilnosti oziroma znamenitosti in največkrat v dotičnem mestu izvedli tudi občni zbor društva. Po obenem zboru je sledilo tudi tovariško srečanje. Tako so ob takih prilikah naši člani vsaj trenutno pozabili na številne probleme, ki so se tudi v tedanjem času že pojavljali v zvezi z njihovim delom (številni predpisi, njihovo stalno spreminjanje, dopolnjevanje, različna tolmačenja glede njihovega izvajanja itd.). Nismo pa poskrbeli le za spoznavanje gospodarstva naše širše domovine, temveč tudi naše najbližje, saj smo organizirali oglede oz. konkretno spoznavanje domačih delovnih organizacij in njihove problematike (Cementarne Trbovlje, Tovarne kemijskih izdelkov Hrastnik, Tovarne Elektroelement Izlake in druge). Zelo skrbno smo gojili tudi sodelovanje našega društva z društvi širom Slovenije (Novo mesto, Ptuj, Celje itd.). Zelo prisrčni so bili odnosi z društvom knjigovodij Novo mesto, saj smo z njimi večkrat izmenjavali in pridobivali nove izkušnje na podroeču delovanja društev. Precej tesno je bilo delovanje društva tudi po "vertikali". Z združenjem knjigovodij Slovenije Je bilo vzpostavljeno zelo tesno sodelovanje, saj njihovemu Glavnemu odboru ni bilo vseeno, kako delajo društva v posameznih krajih Slovenije,


Naše društvo je preko svojih delegatov aktivno delovalo na vsakokratnih skupščinah Združenja, direktno povezavo pa smo imeli tudi preko našega delegata v Glavnem odboru Združenja. Nekaj časa sem to funkcijo opravljal tudi sam. Doletela pa me je tudi čast, da sem dvakrat sodeloval pri delu Skupščine Zveze knjigovodij Jugoslavije. Menim, da ima za tako hiter in kvaliteten razvoj sedanjega Društva računovodskih in finančnih delavcev Trbovlje prav gotovo del zaslug tudi njegov predhodnik - Društvo knjigovodij. Vsaj za čas, ko sem sam aktivno delal v upravnem odboru Društva (1963-1970) lahko rečem, da je bil to čas velike aktivnosti, ko so se v glavnem vsi člani upravnega odbora in raznih komisij Društva res požrtvovalno borili za formacijo in čim hitrejši razvoj Društva. Nekateri od njih v njem še danes izredno aktivno delujejo oziroma celo predstavljajo steber Društva in zaslužijo vso pohvalo oziroma zahvalo. Tudi po prenehanju aktivnega delovanja v organih Društva pozorno spremljam delo in razvoj Društva računovodskih in finančnih delavcev. Vesel sem, ko vidim, da je Društvo izredno aktivno, da skrbi za strokovno izpopolnjevanje računovodskih in finančnih delavcev in, da v Društvu dolga leta izredno uspešno deluje tov. Tončka KORITNIK, inšpektorica v podružnici Službe družbenega knjigovodstva Trbovlje.


Upam in želim, da bo Društvo računovodskih in finančnih delavcev Trbovlje še naprej tako uspešno delalo in da se bo sodelovanje med Društvom in podružnico SDK Trbovlje še razširilo in poglobilo.
DELO V DRUŠTVU

Jože DRNOVŠEK

Trideset let dela in obstoja društva je dolga doba. Ko so me v začetku posamezni stanovski tovariši vabili k sodelovanju in me seznanjali s pomenom in potrebo organizirane društvene dejavnosti, sem imel kaj malo pojma in interesa. Postopno sem se vključeval v delo in spoznal, da je to dobra oblika strokovnega izobraževanja in strokovne pomoči za vsakdanje delo. Elovek ne more vsega preštudirati in prečitati, zato so razgovori, mnenja in dialogi koristni za odločitve in sprejemanje stališč v združenem delu ali družbeni dejavnosti. Preko organov društva sem se seznanil z delom Zveze računovodskih in finančnih delavcev in številnimi strokovnjaki, ki bi se sicer z njimi nikoli ne srečal. V naši široki in zelo dinamični družbenogospodarski zakonodaji je takšno društvo potrebno in nujno, saj je v veliko pomoč strokovnim kadrom, ki imajo nenehno probleme in nejasnosti pri poslovnih odločitvah. Za uspešen razvoj in napredek pa morajo biti vedno dobre ali najboljše odločitve. Do takih pa lahko pridemo le tako, da se timsko posvetujemo, uporabljamo strokovno znanje in spodbujamo gospodarsko rast. Društvo nas uvaja le v skrbno in dobro gospodarjenje, ker samo to vodi v napredek in boljši življenski standard. Od 1970-1980 leta sem bil voljeni predsednik tega društva. Statistični podatki pokažejo, da je bila rast članstva in obseg delovanja v razmahu in tudi materialna baza društva se je povečala. Tudi kasneje, vse do danes, ni nikoli nazadovalo in beleži nenehen trend rasti. Lahko bi bilo seveda še boljše, saj nikoli niso izkoriščene vse možnosti, pa tudi ne vse sposobnosti članstva. Vsekakor bi radi poživili regijsko aktivnost, ki je naša najšibkejša točka in tu imamo težave z neaktivnostjo članov. Resnica je, da je obremenjenost naših članov, bolje rečeno članic (ker so v veliki večini), velika, saj jim moramo poleg strokovnega dela prišteti še gospodinjsko in vzgojno funkcijo. To pa je tudi velik vzrok, da jih težko kadrujemo v vodilno funkcijo društva. Glede na številčno razmerje bi ta funkcija pripadala ženskam. Po neki zakoniti verjetnosti lahko prognoziramo, da tridesetletni trend vzpona društva pogojuje tudi napoved v ženski formaciji na vodstvu društva v zadnji deceniji dvajsetega stoletja.


Za skupno delo vseh članov in članic se iskreno zahvaljujem.
SPOMINI NA DELO V DRUŠTVU

Jože GRUŠKOVNJAK

Ko sem v letih 1961-1966 delal v podružnici Narodne banke Jugoslavije v Trbovljah oziroma pozneje v podružnici Službe družbenega knjigovodstva, sem sodeloval tudi v Društvu Računovodskih in finančnih delavcev Trbovlje. Predsednica društva je bila takrat tovarišica Majda POLČEVA. Spominjam se, da smo imeli občasne razgovore o problematiki s področja financ in knjigovodstva ter razne druge sestanke, V okviru društva sem vodil začetni knjigovodski tečaj in hvaležni udeleženci tečaja so mi na koncu poklonili gramofonske plošče z Verdijevo opero "Travista". V tistem času smo imeli strokovni izlet v Koper, kjer smo si ogledali Luko, ki se je takrat začela razvijati, domov grede pa še Škocjanske Jame. Cilj drugega izleta je bila Gorenjska. Ogledali smo si jeseniško železarno, Begunje na Gorenjskem ter grobove talcev v Dragi in na koncu še nov predor in motel na Ljubelju. Na delo v društvu so mi ostali prijetni spomini. Še danes, to je vee kot po dvajsetih letih, se spominjam požrtvovalnega dela in tovarištva v društvu ter dobrih tovarišev in tovarišic, kot so bile Majda iz Mehanike, Zlata iz Zlatarstva, Rajko Turnšek iz Rudnika, Jože Drnovšek iz Strojne, Martin Rojšek iz Rudisa itd.


Ob 30. letnici obstoja in dela društva vam iskreno čestitam in želim veliko uspehov pri nadaljnem delovanju.

OB TRIDESETLETNICI

Jože LAPORNIK

Društva raeunovodskih in finančnih delavcev v Trbovljah se spominjam prvih seminarjev o knjigovodstvu, na katerih smo nekateri dobili začetne strokovne napotke za naše delo. Razgovori in medsebojna izmenjava izkušenj so dali povod za ustanovitev društva knjigovodij v Trbovljah, ki je zajel tudi računovodske in finančne delavce iz Zagorja in Hrastnika. Naše društvo je v vseh letih posvečalo največjo skrb strokovnemu izobraževanju članstva. V ta namen je prirejalo seminarje, vsak mesec pa torkove razgovore s pojasnili najnovejših predpisov. Seminarje so v večini vodili člani svetovalne službe pri Zvezi računovodskih in finančnih delavcev, ki so se vedno odzvali našemu vabilu. Pojasnila o zakonih in predpisih pa sta v glavnem dajala v začetku tov. Jože GRUŠKOVNJAK, kasneje pa tov. Tončka KORITNIK. Kot član izvršnega odbora sem sodeloval pri organizaciji prenekaterih strokovnih ekskurzij. V prvih letih smo si ogledali nekatere delovne organizacije v Zasavju, kasneje pa smo z dogovori in pomočjo drugih društev v vseh večjih industrijskih in turističnih centrih Slovenije. Člani so bili v večini z našo organizacijo zadovoljni in so vedno želeli še več takšnih prireditev. Vseh dogodkov, ki se jih spominjam ne morem opisati, je pa nekaj nepozabnih ekskurzij, kot so: Ptuj, Statenberg, Novo mesto, Nova Gorica, Budimpešta, San Marino in še vee drugih. Že ob odhodu v avtobus se je ustvarila "štimunga", ki nas je potem spremljala pri ogledu določene tovarne, muzeja ali drugih znamenitosti, vse do večerje, katera seje po navadi ob veselih muzikantih končala v jutranjih urah. Zelo ugodno so člani društva sprejeli tudi praznovanje 1. februar - dan računovodskih in finančnih delavcev, katerega letos že desetič proslavljamo.


Ob zakljueku mojih spominov moram izreei še priznanje vsem bivšim in sedanjim elanora izvršilnega odbora za vsestransko delo in pomoe v easu mojega predsednikovanja v društvu. Eestitam vsem elanom Društva raeunovodskih in finanenih delavcev Trbovlje k 30 - letnici in želim še naprej dobrega sodelovanja, obilo plodnega strokovnega izobraževanja in imenitnih ekskurzij.