45. letnica delovanja društva - DRFR - Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Trbovlje

45. letnica delovanja društva

45. OBLETNICA DELOVANJA DRUŠTVA RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV TRBOVLJE - 20. JUNIJ 2003

SLAVNOSTNI GOVORNIK PREDSEDNIK DRUŠTVA PETER JAMNIK

Dovolite mi, da vas v imenu Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Trbovlje in v mojem imenu, ob današnjem trenutku najprej prav lepo pozdravim. Zahvaljujem se tudi vsem tistim, ki ste v kakršni koli obliki prispevali svoj delež, da lahko danes proslavimo naš jubilej.Letos praznujemo 45 letnico delovanja našega društva, zato je prav, da se spomnimo začetkov našega dela v prostoru v katerem živimo in delamo. Osnovni namen našega društva je povezava članov, ki delajo na računovodskih, finančnih in revizijskih poslih in organiziranje strokovne pomoči pri reševanju problematike, ki se pojavlja pri njihovem poklicnem delu.Operativno pobudo za začetek postopka za ustanovitev društva knjigovodij Slovenije je dalo mariborsko Društvo ekonomistov, oziroma njegova Knjigovodska sekcija. 12. decembra 1957 je bil v kino dvorani Litostroja v Ljubljani dobro in lepo izveden ustanovni občni zbor (v kasnejših poročilih se omenja tudi kot ustanovna skupščina). Udeležilo se ga je okoli 3000 računovodskih delavcev, ki so se pripeljal iz vse Slovenije s številnimi, povečini posebej najetimi avtobusi. V upravni odbor novega združenja je bil med 31 člani izvoljen g. Rajko Turnšek iz Trbovelj. Z vstopom v jugoslovansko zvezo je bilo nekaj težav zaradi razlik pri oblikah osnovnih organizacij, ki so bile v drugih republiških združenjih društva knjigovodij, pri nas pa knjigovodske (računovodske) sekcije društev ekonomistov. Na skupščini jugoslovanske Zveze knjigovodij konec junija 1958 so o vstopu Združenja knjigovodij LR Slovenije v zvezno organizacijo glasovali in izglasovali sprejem v nekakšno pogojno članstvo s priporočilom, naj Združenje Slovenije usmeri svoja prizadevanja v organiziranje samostojnih društev knjigovodij in uskladi svoje delovanje s prakso v drugih republikah.V prvem letu po ustanovitvi (se pravi v koledarskem letu 1958) smo število osnovnih organizacij več kot podvojili (od 7 na 15). Polovica novih organizacij je bila pravzaprav plod že pred ustanovitvijo Združenja začetih prizadevanj in so bile ustanovljene kot sekcije pri društvih ekonomistov Gornja Radgona, Postojna, Slovenj Gradec in Trbovlje, polovica pa jih je bilo, kot posledica spoznanja, da s sekcijami kot organizacijskimi enotami društev ekonomistov ne bo mogoče enakopravno sodelovati v Zvezi knjigovodij Jugoslavije - že ustanovljenih kot društev knjigovodij (Domžale, Kamnik, Novo mesto, Ptuj in Škofja Loka).Širjenje naše organizacije po Sloveniji se je po letu 1958 nadaljevalo z ustanavljanjem novih društev, vzporedno pa so se tudi sekcije brez naglice in pritiskov preurejale v samostojna društva. Načeloma je bilo vedno zaželeno, da se področje društva ujema s področjem kake družbenopolitične skupnosti oziroma državno upravne enote (okraja, občine), tako da je bilo treba marsikdaj spreminjati področja društev usklajeno s spreminjanjem meja med področji omenjenih skupnosti oziroma enot.Vse te reorganizacije so sledile spremembam v republiški upravni ureditvi. Društva so se zaradi lažjega izpolnjevanja svojih nalog pač vedno prilagajala okoliščinam (in torej tudi spremembam okoliščin; navsezadnje sodi med taka prilagajanja tudi spreminjanje imena povezovalne organizacije od Združenja (društev) knjigovodij (LR) Slovenije prek Zveze (društev) računovodskih in finančnih delavcev (SR) Slovenije do Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije).

Pri nas v Zasavju so se delavci iz knjigovodstev organizirali kot sekcija knjigovodij pri Društvu ekonomistov Trbovlje že v mesecu aprilu 1958, vendar je sekcija v tem času bolj ali manj životarila.To potrjujejo tudi podatki o gibanju članstva. Sekcija je pričela delovati s 60 člani. Spomini nas vežejo na začetno obdobje delovanja našega društva, ko je društvo oralo ledino pod vodstvom gospe Majde POLC. Pravi organiziran razvoj se je pričel z odcepitvijo sekcije od Društva ekonomistov in formiranjem Društva knjigovodij Trbovlje, na ustavnem občnem zboru, v novembru 1963, ko je društvo štelo 120 članov. Društvo je organiziralo redne sestanke članov. V letu 1988 je Društvo računovodskih in finančnih delavcev štelo že 918 članov. Na sejah upravnega odbora društva so sprejemali nove člane - od enega pa do 101 (n. pr. na 2.redni seji UO, dne 19.3.1964). Mislim, da je bil tak razvoj društva v pogledu števila članov pogojen predvsem v tem, da jim je društvo omogočilo pridobivanje dodatnega znanja in reševanje najrazličnejših problemov s finančnega, zlasti pa knjigovodskega področja.Društvo je nudilo pomoč z organiziranjem t.k. "torkovih" razgovorov, ki so bili sprva vsakih 14 dni, kasneje pa mesečno oziroma po potrebi. Strokovno delo se je posebej pokazalo pri pojasnjevanju predpisov, ki so se stalno dopolnjevali. Prirejali smo razne seminarje, posvetovanja, predavanja. Udeležba je bila zadovoljiva. Posvetovanja so se organizirala v Trbovljah, s predavatelji Zveze računovodskih in finančnih delavcev SRS Ljubljana. Na teh razgovorih smo proučevali novo sprejete predpise in se pogovarjali o problematiki, ki se pojavlja pri našem delu. Vrsto let je torkove razgovore vodila predsednica Komisije za izobraževanje pri našem Društvu kot aktivni inšpektor podružnice Službe družbenega knjigovodstva Trbovlje ga. Tončka Koritnik, ki je še danes zelo aktivna članica upravnega odbora našega društva.

ZATO JI OB DANAŠNJI SLAVNOSTNI PRIREDITVI IZRAŽAMO POSEBNO ZAHVALO.

Društvo še danes vseskozi organizira posvetovanja s področja računovodstva in financ za sestavo zaključnega računa za gospodarske družbe in druge uporabnike, posvetovanja za obračun DDV-ja, popis sredstev in virov do konca leta, o slovenskih računovodskih standardih, aktualna vprašanja s področja trgovine in gostinstva, organizira tudi tečaje za vodenje poslovnih knjig, udeležence seznanja z navodili in napotki pri svojem delu. Te posvete vodijo strokovnjaki s področja računovodske finančne stroke Zveze računovodij .

Društvo doživlja poleg lepih uspehov in trenutkov na žalost tudi žalostna obdobja.V katastrofalnem neurju, dne 28. junija 1994, ki je prizadelo Občino Trbovlje, so bili zaliti tudi naši najemni društveni prostori. Voda z muljem je razbila okno in vdrla v prostor do višine 2 m. Uničen je bil ves poslovni in drobni inventar. Rešiti nismo uspeli niti arhiva, ki je naš edini in najpomembnejši vir dokumentarnega gradiva o našem delu. V njem je bilo vse tisto, kar nas je dokazovalo danes in v dokaz onim v prihodnosti, da bodo vedeli, da smo nekoč resnično uspešno delovali. Potrebna je bila celovita sanacija sten, beljenje, menjava opažev in podov ter nakup nove opreme in inventarja. Društvo je takrat zaprosilo za pomoč v denarni in materialni obliki. Prva se je odzvala Zveza RFR Slovenije nam je odobrila enkratno nepovratno denarno pomoč. Društveni prostori so bili s pomočjo Občine Trbovlje obnovljeni in ključi predani takoj po prvomajskih praznikih leta 1995. Pri opremljanju prostora pa so nam pomagali Cementarna Trbovlje, Termoelektrarna Trbovlje, Rudnik Trbovlje-Hrastnik in Javno podjetje Komunala Trbovlje. Za pomoč pri obnovi smo vsem še danes hvaležni.

Osnovni namen društva ni vzgojiti raziskovalce in izumitelje, temveč vzpodbujati prizadevnost članov, da bo njih znanje raslo hitreje, kot če bi bili prepuščeni le nabiranju lastnih izkušenj in tu pa tam izkušenj svojih šefov. Naša organizacija se je torej od vsega začetka zavedala pomembnosti nabiranja izkušenj, saj je pravzaprav rojena iz take potrebe. Že sekcija je na tem področju vpeljala še eno obliko delovanja - strokovne ekskurzije.

Društvo tudi danes organizira zanimive strokovne ekskurzije v najrazličnejše kraje Slovenije. Tako smo si v kraju ekskurzije ogledali najpomembnejše industrijske objekte, se seznanili z njihovo problematiko poslovanja, imeli razgovore s predstavniki tamkajšnjih društev knjigovodij, ogledali smo si krajevne značilnosti oziroma znamenitosti in največkrat izvedli tudi občni zbor društva. Po občnem zboru je sledilo tudi tovariško srečanje. Tako so ob takih prilikah naši člani vsaj trenutno pozabili na številne probleme, ki so se tudi v tedanjem času že pojavljali v zvezi z njihovim delom (številni predpisi, njihovo stalno spreminjanje, dopolnjevanje, različna tolmačenja glede njihovega izvajanja itd.). Ne skrbimo pa le za spoznavanje gospodarstva naše širše domovine, temveč tudi naše najbližje, saj smo organizirali oglede oz. konkretno spoznavanje domačih delovnih organizacij in njihove problematike. Zelo skrbno smo negovali tudi sodelovanje našega društva z društvi širom Slovenije (Novo mesto, Ptuj, Celje itd.). Zelo prisrčni so bili odnosi z društvom knjigovodij Novo mesto, saj smo z njimi večkrat izmenjavali in pridobivali nove izkušnje na področju delovanja društev. Precej tesno je delovanje našega društva tudi po "vertikali". Z združenjem knjigovodij Slovenije je vzpostavljeno zelo tesno sodelovanje, saj njihovemu izvršilnemu odboru ni vseeno, kako delajo društva v posameznih krajih Slovenije. človek pri svojem vsakdanjem delu ne more vsega strokovno obdelati in prebrati, zato so potrebni razgovori, mnenja in dialogi koristni za sprejemanje odločitev. Preko organov društva se seznanjamo z delom Zveze računovodskih in finančnih delavcev in številnimi strokovnjaki. V naši široki in zelo dinamični družbenogospodarski zakonodaji je takšno društvo potrebno in nujno, saj je v veliko pomoč strokovnim kadrom, ki imajo nenehno probleme in nejasnosti pri poslovnih odločitvah. Za uspešen razvoj in napredek pa morajo biti vedno dobre ali najboljše odločitve. Do takih pa lahko pridemo le tako, da se teamsko posvetujemo, uporabljamo strokovno znanje in s tem spodbujamo gospodarsko rast. Društvo nas uvaja le v skrbno in dobro gospodarjenje, ker samo to vodi v napredek in boljši življenjski standard. Vsekakor bi radi poživili regijsko aktivnost, ki je naša najšibkejša točka in tu imamo težave z neaktivnostjo podmladka članov. Resnica je, da je obremenjenost zaposlenih(ženske) velika, saj jim moramo poleg strokovnega dela prišteti še gospodinjsko in vzgojno funkcijo. To pa je tudi velik vzrok, da jih težko kadrujemo v vodilno funkcijo društva. Glede na številčno razmerje, bi ta funkcija pripadala ženskam. Gotovo pa si želimo od novih rešitev mnogo več kakovostnih, trdnih in smotrnih modelov. Nikoli nam ni bilo žal naporov, ki smo jih vložili v razvoj te stroke, žal nam je le, da so bili ti napori mnogokrat neučinkoviti in neuspešni, vendar ne po naši krivdi. Mnogo več tega lahko pripišemo tistim, ki usmerjajo in uporabljajo učinke te stroke. Še vedno velja stara modrost, da je skrivnost uspehov v tem, da ne smemo biti z njimi nikoli zadovoljni. Zato naj bodo vsi dosedanji uspehi vašega društva in drugih društev po Sloveniji velika vzpodbuda, da bomo našo stroko razvijali dalje, jo nenehno dokazovali kot podjetniško, dvigovali. samozavest vseh naših članov, da delamo za napredek družbe, in da bomo vstopili v novo informacijsko družbo le z visoko razvito računovodsko in finančno miselnostjo. To pa obenem terja manj predpisovanja in več uveljavljanja ekonomskih zakonitosti pa tudi poslovno miselnost in odgovornost vseh odločitvenih ravni v družbi nasploh. Naši člani so vseskozi dobivali priznanja za prispevek k pomembni afirmaciji Združenja računovodskih in finančnih delavcev Slovenije ter njihovih osnovnih organizacij in članov, s tem tudi k delovanju in afirmaciji Zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije. Med redno izpopolnjevanje naših članov, sodijo priročniki za delavce v računovodstvih, ki izhajajo preko Zveze računovodskih in finančnih delavcev Slovenije. Strokovno izpopolnjevanje človeka je pravzaprav nabiranje izkušenj. Za Računovodstvo in finance (v začetku Informacije o knjigovodstvu in stroki) Vsako leto od 12 Številk te revije; po zasnovi naj bi obdelovala vse tisto, kar je pereče za večino, vendar na področju knjigovodstva ne niže od ravni glavne knjige (pomožnih knjig, analitičnih evidenc praviloma ne, tudi obravnave načrta da, predlogov analitičnih kontnih načrtov pa ne). Posebna priloga IKS: od 1977 do 1991 smo izdajali tudi preglede stopenj davkov in prispevkov v drugih republikah in pokrajinah Jugoslavije; take preglede so potrebovali slovenski tozdi, ki so bodisi tamkaj opravljali dejavnost bodisi zaposlovali delavce od tam. Revija REVIZOR je začela izhajati 1991, in sicer so izšle do 1994 po štiri ter 1995 in 1996 po šest številk na leto in računajo, da bo je že 1997 izšlo 12 številk (Revizor naj bi bil poslej mesečnik). Zveza je izdajala revijo do 1994, od 1995 je izdajatelj Slovenski inštitut za revizijo. Sproti ali vsaj kar se le da pogosto prečiščujemo uradna besedila, in sicer za dve Zbirki predpisov (ZP).

ZP - Računovodski in finančni predpisi je zbirka najpomembnejših predpisov o računovodstvu in obračunskem sistemu; knjigovodstvu, popisu in usklajevanju terjatev; izgubi, sanaciji, stečaju in likvidaciji; dajatvah; upravljanju, uporabi in omejitvah uporabe sredstev; nematerialnih in materialnih naložbah (tudi drobnem inventarju); sredstvih rezerv; finančnem poslovanju; plačilnem prometu, nadziranju in revidiranju; denarnem, kreditnem in bančnem sistemu; delovnih razmerjih in zaposlovanju; in drugih. Sprva smo prečiščena besedila računovodskih in finančnih predpisov izdajali kot priročnike(torej vezane knjige) v okviru IKS, in sicer od 1977 do 1984.

ZP - Predpisi o prometnem davku. Vse, kar zadeva obdavčevanje prometa proizvodov in storitev in tudi prometa nepremičnin. V okviru IKS smo izdajali tudi priročnike o prometnem davku, vendar ne prečiščenih besedil. Zbirki sta v prostih listih, naročniki dobijo v začetku leta takrat veljavna besedila(začetni listi), med letom pa - kar se da kmalu po uveljavitvi sprememb in dopolnitev ali novih predpisov - na (dodatnih) listih prečiščena besedila z navodili, kako naj začetne (ali pa prejšnje dodatne) liste nadomestijo z na novo prejetimi dodatnimi oziroma izločijo. V letu 2001 smo se preselili v nove lastne društvene prostore na Savinjski cesti 9 a Trbovlje. S to pridobitvijo smo si rešili osnovni problem in ustvarili normalne pogoje za nemoteno delo društva. V prihodnje načrtujemo tudi poživitev delovanja sekcij društva kot n. pr. Sekcijo upokojencev bivših računovodskih in finančnih delavcev, Sekcijo informatikov in podobno.Delovni in prizadevni člani našega društva so porok za uspešno delovanje društva tudi za naprej. Za skupno delo vseh članov in članic se iskreno zahvaljujem.

Dovolite mi, da na koncu mojega izvajanja podam še eno življenjsko resnico:

»Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetlice,

poleti do zrele pšenice,

jeseni do polne police,

pozimi do snežne kraljice,

v knjigi do zadnje vrstice,

v življenju do prave resnice,

v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič, ne drugič

do krova in pravega kova,

poskusi vnovič in zopet in znova. »

Na koncu bi se rad še enkrat zahvalil vam za udeležbo in vsem tistim, ki so v kakršnikoli obliki prispevali svoj prispevek k realizaciji današnjega spominskega srečanja.

V bogatem kulturnim programu, so sodelovali folklorna skupina Svoboda center Trbovlje, mešani pevski zbor Akademik Trbovlje in Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje.

Župan občine Trbovlje gospod Bogdan Barovič, je imel pozdravni govor.

Pozdrave so prenesli tudi predstavniki Zveze računovodij in finančnikov Slovenije ter ostalih društev Slovenije.

Podelili smo tudi devet priznanj našim zaslužnim članom in eno priznanje družbi Tref Zagorje, ki nas vseskozi materialno podpira.

Trenutek s podelitve priznanj članom DRFR Trbovlje za njihovo prizadevanje in nesebično delo Na koncu je sledil še neuradni del, ki je minil ob prijetnem klepetu in dobri glasbi s katero je popestril večer gospod Stane Mancini.