40. letnica zveze - DRFR - Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Trbovlje

40. letnica zveze

40-LETNICA ZVEZE RAčUNOVODIJ, FINANčNIKOV IN REVIZORJEV SLOVENIJE:

I. ZAčETKI OGRANIZIRANOSTI:

RAČUNOVODSKI DELAVCI V KROŽKIH IN SEKCIJAH DRUŠTEV EKONOMISTOV

Prvi dokumentirani datum v zvezi z začetki naše organiziranosti je 4. julij 1952, ko je 40 računovodskih delavcev ustanovilo v okviru mariborskega društva ekonomistov, katerega člani so bili, pet panožnih krožkov (za trgovino, gostinstvo, obrt, komunalno dejavnost in industrijo). Iz rednih sestankov teh krožkov se je nato (1953) razvila samostojna Knjigovodska sekcija pri Društvu ekonomistov v Mariboru. Tudi drugod po Sloveniji so se 1952 in 1953 živahno povezovali zaradi enotnega reševanja strokovne problematike, praviloma povsod v okviru društev ekonomistov (v Kopru in Novem mestu pa s podporo trgovinskih zbornic in lahko da kje še kako; v Celju so bili računovodski delavci pravzaprav soustanovitelji društva ekonomistov). Zaradi vsega tega štejemo 1952 za letnico dejanskega začetka organiziranega povezovanja in delovanja računovodskih in finančnih delavcev v Sloveniji. Leta 1997, pa smo praznovali štirideset let od ustanovitve Združenja, organizirano delovanje računovodskih in finančnih delavcev v Sloveniji. Bolj ali manj podobno so slovenski računovodski delavci ustanovili svoje sekcije tudi pri drugih društvih ekonomistov. V letu 1953 so začele delovati sekcije v Murski Soboti (6. aprila), Ljubljani (29. aprila; to je tudi datum ustanovitve naše prve organizacije z lastnimi organi) in Mariboru (sekcija je bila ustanovljena novembra,razvita iz rednih sestankov panožnih krožkov iz začetka prejšnjega odstavka), 1954 v Kopru, 1955 v Ljutomeru, 1956 v Kočevju in 1957 v Celju. Take so bile torej razmere pred leti. Računovodski delavci so bili organizirani, čeprav ne v svoji posebni organizaciji, in svoje sekcije so že več (najstarejšo pet) let upravljali sami; okvir društev ekonomistov jih ni v ničemer utesnjeval.

USTANOVITEV ZDRUŽENJA KNJIGOVODIJ, RAČUNOVODSKE STROKOVNE ORGANIZACUE V SLOVENIJI

Medtem ko so v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Srbiji računovodski delavci ustanovili republiška društva (združenja), ki so se povezala v Zvezo knjigovodij Jugoslavije, ustanovljeno 1956; predstavniki naših sekcij so se lahko udeležili ustanovnega kongresa le kot opazovalci. Nič kaj spodbudni so bili tudi prvi pogovori (1957) o vključitvi naših računovodskih delavcev, organiziranih v sestavi slovenskih društev ekonomistov, v jugoslovansko strokovno zvezo (če bi ostali zunaj te zveze, ne bi mogli skrbeti za zagotavljanje koristi, zaradi katerih so se posamezniki včlanjevali, ne glede na vse drugo pa je bilo sodelovanje z organizacijami poklicnih kolegov v drugih republikah nujno potrebno tudi zaradi enakega reševanja enakih strokovnih nalog, še zlasti ker, naj spomnimo, ni bilo več nobenega za dajanje navodil, ki jih je vsaj polovica novih knjigovodij zares nujno potrebovala - pristojnega ali pooblaščenega organa). In očitno je bilo, da bo Zveza knjigovodij Jugoslavije pripravljena sprejeti v članstvo le organizacijo, ki bo v Sloveniji združevala (včlanjevala) posamezne računovodske delavce neposredno, brez vmesne strehe kake druge organizacije. Operativno pobudo za začetek postopka za ustanovitev društva knjigovodij Slovenije je dalo mariborsko Društvo ekonomistov oziroma njegova Knjigovodska sekcija; v njihovih prostorih so se junija 1957 zbrali delegati računovodskih (knjigovodskih in podobno) sekcij slovenskih društev ekonomistov (vabilu se je odzvala tudi Zveza knjigovodij Jugoslavije in poslala svojega predstavnika). Pogovorili so se o potrebnosti republiške organizacije z upoštevanjem vseh različnosti nasproti ustreznim organizacijam drugod po državi in določili Iniciativni odbor, ki naj oskrbi in izpelje vse, kar je treba za ustanovitev, vključno z ustanovnim občnim zborom.

V Iniciativni odbor so bili imenovani Božo Videnšek iz Celja; dr. Franci Jerovec in Helmut Mrežar iz Domžal; Janez Golob iz Kamnika; Slavko Fatur in Janko Kralj iz Kranja; Rudi čajič, Ivan česnik, Olga Furlan, Borut Gorazd, Jelka Kompare, France Por, dr. Borut Prelovšek, Aleksander Senčar in Franc Srakar iz Ljubljane; ter Gvidon Mazi, Janko Pušenjak, Vlado Slavinec in Maks Žula iz Maribora.

Jeseni 1957 se je iniciativni odbor resno posvetil uresničevanju prevzetih nalog. Za predsednika je izvolil Boruta Gorazda, za obvladovanje najpomembnejših opravkov v zvezi z ustanavljanjem novega društva je določil tri komisije, plenarno pa se je, da je pregledal opravljeno in odredil še potrebno delo, sestal trikrat. Vseskozi so obravnavali ustanovitev društva, tudi dopise so pošiljali kot Iniciativni odbor za ustanovitev Društva knjigovodij (LR) Slovenije. Za ime Združenje so se morali odločiti tik pred ustanovnim občnim zborom, pač da so zagotovili čim večjo enakost oziroma vsaj podobnost z imeni že obstoječih organizacij drugod.

Zelo dobro pripravljen (po nekaterih poročilih veličasten) ustanovni občni zbor (ki se v kasnejših poročilih omenja kot ustanovna skupščina) je bil 12. decembra 1957 v kino dvorani Litostroja v Ljubljani. Udeležilo se ga je okoli 3000 računovodskih delavcev, ki so se iz vse Slovenije pripeljali tudi s številnimi, povečini posebej najetimi avtobusi. V prve organe novega združenja so bili izvoljeni

v Upravni odbor (31 članov)
I. Huter iz Brežic; Ludvik Arnuš, Miroslav Belle in Božo Videnšek iz Celja; dr. Franci Jerovec iz Domžal; dr. Alfred Slokar z Jesenic; Rajko Lesjak iz Kočevja; Franc Skarza in Adolf Vran iz Kopra; Janko Kralj iz Kranja; Martin Benčina, Janez Brenčič, Rudi čajič, Olga Furlan, Borut Gorazd, Vinko Helcl, France Por, dr. Borut Prelovšek, Aleksander Senčar, Franc Srakar, Bogdan Šuligoj, Pe-ter Vesel in Ludvik Žiberna iz Ljubljane; Gvidon Mazi, Janko Pušenjak, Vlado Slavinec in Maks Žula iz Maribora; Slavko Polanič iz Murske Sobote; Viljem Manfreda iz Nove Gorice; Franjo Švent iz Novega mesta in Rajko Turnšek iz Trbovelj;

v Nadzorni odbor (5)
Avrelij Bandelj iz Celja, Helmut Mrežar iz Domžal, Janez Golob iz Kamnika ter Ivan česnik in Jelka Kompare iz Ljubljane;

v častno razsodišče (3)
Ivan Dolinar in Ivan Habič iz Ljubijane ter dr. Tone Strašek iz Maribora.

II. ŠIRJENJE ORGANIZACIJE PO SLOVENIJI: Z vstopom v jugoslovansko zvezo je bilo, kot je že povedano, nekaj težav zaradi razlik pri oblikah osnovnih organizacij, ki so bille v drugih republiških združenjih društva knjigovodij, pri nas pa knjigovodske (računovodske) sekcije društev ekonomistov. Na skupščini jugoslovanske Zveze knjigovodij konec junija 1958 so o vstopu Združenja knjigovodij LR Slovenije v zvezno organizacijo glasovali in izglasovali sprejem v nekakšno pogojno članstvo s priporočilom, naj Združenje Slovenije (1) usmeri svoja prizadevanja v organiziranje samostojnih društev knjigovodij in (2) uskladi svoje delovanje s prakso v drugih republikah. Tako smo obravnavali sprejem naše organizacije v jugoslovansko Zvezo kot poseben uspeh, čeprav so se recimo mariborski računovodski delavci lahko sestajali v svojih prostorih, ko za člane številčno najmočnejšega društva, tistega v glavnem mestu države (Beogradu), take možnosti ni bilo, in so imeli v Mariboru poleg tega na razpolago tudi društveni klub z bogato knjižnico in vsem, kar h klubu spada, in tudi živahno sodelovali v glasilu Naše gospodarstvo, ko Beograjsko Knjigovodstvo še ni izhajalo. Vendar nezaupanje ni dolgo trajalo. Kmalu se je videlo, da mislimo zares uresničevati obe ob sprejemu izrečeni priporočili.

Naše prve osnovne organizacije so bile obstoječe sekcije pri društvih ekonomistov (po abecedi sedežev: Celje, Kočevje, Koper, Ljubljana, Ljutomer, Maribor in Murska Sobota), tiste torej, katerih delegati so se 28. junija 1957 v Mariboru, ob navzočnosti predstavnika Zveze knjigovodij Jugoslavije, dogovorili, da bodo izpeljali akcijo za ustanovitev republiške organizacije računovodskih delavcev v Sloveniji.

V prvem letu po ustanovitvi (se pravi v koledarskem letu 1958) smo število osnovnih organizacij več kot podvojili (od 7 na 15). Polovica novih organizacij je bila pravzaprav plod že pred ustanovitvijo Združenja začetih prizadevanj in so bile ustanovljene kot sekcije pri društvih ekonomistov Gornja Radgona, Postojna, Slovenj Gradec in Trbovlje, polovica pa jih je bilo, kot posledica spoznanja, da s sekcijami kot organizacijskimi enotami društev ekonomistov ne bo mogoče enakopravno sodelovati v Zvezi knjigovodij Jugoslavije - že ustanovljenih kot društev knjigovodij (Domžale, Kamnik, Novo mesto, Ptuj in Škofja Loka). Širjenje organizacije po Sloveniji se je po letu 1958 nadaljevalo z ustanavljanjem novih društev, vzporedno pa so se tudi sekcije brez naglice in pritiskov preurejale v samostojna društva (prva sekcija, celjska, je postala društvo knjigovodij 7. oktobra 1960, zadnja, mariborska, pa 22. decembra 1975). Načeloma je bilo vedno zaželeno, da se področje društva ujema s področjem kake družbenopolitične skupnosti oziroma državnoupravne enote (okraja, občine), tako da je bilo treba marsikdaj spreminjati področja društev usklajeno s spreminjanjem meja med področji omenjenih skupnosti oziroma enot. Najpogosteje so potrebo po takem prilagajanju doživljala društva na področju Celja in Novega mesta, kjer so najprej ustanovili okrajni društvi, po opisanih prilagajanjih so bila v Brežicah, Krškem in Sevnici društva, nastala iz podružnic celjskega, še prej pa so bili v teh krajih podpori društva Novo mesto. Tudi društvi v Mozirju in Velenju sta začeli organizirano delovati kot podružnici celjskega društva. Nekaj časa so obstajaia društva tudi v Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah in Žalcu, a so se njih člani kmalu znova vključili v društvo Celje, precej dlje (12 let, od 23. aprila 1964 do 9. aprila 1976) je na celjskem področju samostojno delovalo društvo v Laškem. Iz Ljubljanskega društva so se v samostojna društva izločili člani iz Cerknice, Grosupljega, Litije ter Vrhnike in Logatca, Ljubljanskemu društvu pa so se pridružili člani enega najbolj delavnih in tudi najstarejših društev, Medvode (obstajalo je dobrih 12 let, od 15. januaija 1960 do 21. septernbra 1972). Vse te reorganizacije so sledile spremembam v republiški upravni ureditvi. Društva so se zaradi lažjega izpolnjevanja svojih nalog pač vedno prilagajala okoliščinam (in torej tudi spremembam okoliščin; navsezadnje sodi med taka prilagajanja tudi spreminjanje imena povezovalne organizacije od Združenja (društev) knjigovodij (LR) Slovenije prek Zveze (društev) računovodskih in finančnih delavcev (SR) Slovenije do Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije). Ob dvajset letnici delovanja smo dobili priznanje za prispevek h pomembni afirmaciji Združenja računovodskih in finančnih delavcev Slovenije ter njihovih osnovnih organizacij in članov, s tem tudi k delovanju in afirmaciji Zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije.

Z ustanovitvijo zadnjih društev (Krško, Litija) je bila v 70-ih in 80-ih letih povsem dokončana prilagoditev naše organizacije oziroma področij njenih 33 društev takratni razdelitvi Slovenije na občine. Po večini so društva delovala vsako v svoji občini (Žiri celo v svoji krajevni skupnosti), nekako tretjina pa jih je pokrivala po več občin. Taka porazdeljenost naših društev po Sloveniji se je obdržala do danes (čeprav je zdaj občin veliko več). Delovanje v času od ustanovne skupščine Združenja do tovariških srečanj, ekskurzij in organiziranih razvedril je razvidno iz kronologije.

III. NAŠA DRUŠTVA SREDI OSEMDESETIH LET: Po abecedi krajev, kjer so njih sedeži; sledijo datumi ustanovitve in imena sedežev takratnih občin na področju posameznega društva

Brežice	04. 04. 1964	Brežice
Celje	25. 05. 1957	(do 7. 10. 1960 sekcija društva ekonomistov) - Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Žalec
Cerknica	28. 09 .1967	Cerknica
Domžale - Kamnik	06. 12. 1958	Domžale, Kamnik
Gornja Radgona	15. 07. 1958	(do 21. 4. 1968 sekcija društva ekon.) - Gornja Radgona
Grosuplje	23. 03. 1970	Grosuplje
Ilirska Bistrica	08. 07. 1964	Ilirska Bistrica
Jesenice	25. 04. 1959	Jesenice, Radovljica
Kočevje - Ribnica	14. 12. 1956	(do 1.6.1963 sekcija društva ekon.) - Kočevje, Ribnica
Koper	10. 01. 1954	(do 12.7.1963 sekcija društva ekonomistov) - Izola, Koper, Piran, Sežana
Kranj	16. 05. 1959	Kranj
Krško	12.0 4. 1977	Krško
Lendava	27. 12. 1959	Lendava
Litija	10. 10. 1983	Litija
Ljubljana	29. 04. 1953	(do 25.10.1963 sekcija društva ekonomistov) - Ljubljanske občine (Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik)
Ljutomer	14. 04. 1955	(do 4. 12. 1970 sekcija društva ekonomistov) - Ljutomer
Maribor	11. 1953	(do 22. 12. 1975 sekcija društva ekonomistov) - Lenart, Maribor, Slovenska Bistrica
Mozirje	17. 04. 1964	(do 4. 4. 1966 sekcija društva ekon.) Murska Sobota
Murska Sobota	06. 04. 1953	(do 4. 4. 1966 sekcija društva ekon.) Murska Sobota
Nova Gorica	09. 04. 1959	Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Tolmin
Novo mesto	11.0 1. 1958	črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje
Postojna	18. 12. 1958	(do 9. 12. 1963 sekcija društva ekon.) Postojna
Ptuj - Ormož	25. 09. 1958	Ptuj - Ormož, Ptuj
Radlje ob Dravi	04. 06. 1964	Radlje
Ravne na Koroškem	30. 03. 1967	Ravne
Sevnica	22. 04. 1964	Sevnica
Slovenj Gradec	26. 05. 1958	do 3.3.1964 sekcija društva ekon.) - Dravograd, Slovenj Gradec
Škofja Loka	27. 07. 1958	Škofja Loka brez Žirov
Trbovlje	03. 04. 1958	(do 15.11.1963 sekcija društva ek.) - Hrastnik, Trbovlje, Zagorje
Tržič	23. 05. 1962	Tržič
Velenje	30. 06. 1966	Velenje
Vrhnika - Logatec	22. 04. 1971	Logatec, Vrhnika
Žiri	03. 07. 1963	(takrat krajevna skupnost, danes občina) Žiri

IV. IZDAJATELJSTVO IN ZALOŽNIŠTVO:

REVIJE:

IKS, Revija za računovodstvo in finance (v začetku Informacije o knjigovodstvu in stroki) Vsako leto od 1974 je izšlo 12 Številk te revije; po zasnovi naj bi obdelovala vse tisto, kar je pereče za večino, vendar na področju recimo knjigovodstva ne niže od ravni glavne knjige (pomožnih knjig, analitičnih evidenc praviloma ne, tudi obravnave kontnega načrta da, predlogov analitičnih kontnih načrtov pa ne).

Posebna priloga IKS: od 1977 do 1991 smo izdajali tudi preglede stopenj davkov in prispevkov v drugih republikah in pokrajinah Jugoslavije; take preglede so potrebovali slovenski tozdi, ki so bodisi tamkaj opravljali dejavnost bodisi zaposlovali delavce od tam.

Revija REVIZOR je začela izhajati 1991, in sicer so izšle do 1994 po štiri ter 1995 in 1996 po šest številk na leto in računajo, da bo je že 1997 izšlo 12 številk (Revizor naj bi bil poslej mesečnik). Zveza je iz dajala revijo do 1994, od 1995 je izdajatelj Slovenski inštitut za revizijo (Zveza pa je še naprej založnica).

PREčIŠčENA BESEDILA PREDPISOV: Sproti ali vsaj kar se le da pogosto prečiščujemo uradna besedila, in sicer za dve Zbirki predpisov (ZP).

ZP - Računovodski in finančni predpisi je zbirka najpomembnejših predpisov o računovodstvu in obračunskem sistemu; knjigovodstvu, popisu in usklajevanju terjatev; izgubi, sanaciji, stečaju in likvidaciji; dajatvah; upravljanju, uporabi in omejitvah uporabe sredstev; nematerialnih in materialnih naložbah (tudi drobnem inventarju); sredstvih rezerv; finančnem poslovanju; plačilnem prometu, nadziranju in revidiranju; denarnem, kreditnem in bančnem sistemu; delovnih razmerjih in zaposlovanju; in drugih. Sprva smo prečiščena besedila računovodskih in finančnih predpisov izdajali kot priročnike (torej vezane knjige) v okviru IKS, in sicer od 1977 do 1984.

ZP - Predpisi o prometnem davku. Vse, kar zadeva ob-davčevanje prometa proizvodov in storitev in tudi prometa nepre-mičnin. V okviru IKS smo izdajali tudi priročnike o prometnem davku, vendar ne prečiščenih besedil. Zbirki sta v prostih listih, naročniki dobijo v začetku leta takrat veljavna besedila (začetni listi), med letom pa - kar se da kmalu po uveljavitvi sprememb in dopolnitev ali novih predpisov - na (dodatnih) listih prečiščena besedila z navodili, kako naj začetne (ali pa prejšnje dodatne) liste nadomestijo z na novo prejetimi dodatnimi oziroma izločijo.

Dr. Marko Hočevar, Oblikovanje računovodskih informacij za poslovodsko nadziranje po mestih odgovornosti (julija 1995, 274 strani, 1000 izvodov). 1. Uvod. 2. Pomen računovodskih informacij za poslovodsko nadziranje poslovanja. 3. Računovodske informacije za potrebe poslovodskega nadziranja poslovanja mest odgovornosti. 4. Vloga računovodstva v poslovodskem uravnavanju. 5. Oblikovanje in uvajanje poslovodskega uravnalnega sistema in računovodstva odgovornosti v slovenskih podjetjih. 6. Ugotovitve. 7. Povzetek. 8. Literatura.

Dr. Stanko Koželj, Dajanje prednosti vsebini pred obliko v računovodstvu (maja 1997, 320 strani, 500 izvodov). 1. Uvod. 2. Teoretično izhodišče pravila prednosti vsebine pred obliko pri nastajanju poslovnih dogodkov. 3. Teoretično izhodišče pravila prednosti vsebine pred obliko pri dokazilih o poslovnih dogodkih. 4. Teoretične predpostavke uporabe pravila prednosti vsebine pred obliko pri zapisovanju poslovnih dogodkov. 5. Teoretične predpostavke uporabe pravila prednosti vsebine pred obliko pri vodenju poslovnih knjig. 6. Teoretične utemeljitve uporabe pravila prednosti vsebine pred obliko pri organiziranju knjigovodstva v podjetju. 7. Teoretični modeli uporabe pravila prednosti vsebine pred obliko pri izdelovanju računovodskih poročil. 8. Teoretične predpostavke uporabe pravila prednosti vsebine pred obliko pri sprejemanju računovodskih usmeritev in pravilnem razlaganju poročil. 9. Teoretične utemeljitve uporabe pravila prednosti vsebine pred obliko pri povezanosti knjigovodstva z ra-čunovodskim predračunavanjem, računovodskim nadzorom in ra-čunovodsko analizo. 10. Ugotovitve. 11. Povzetek. 12. Viri in druga literatura.